Februar je čas karnevalov, kateri imajo svoje korenine že v davni preteklosti. Čeprav so danes karnevali del zahodnega krščanskega civilizacijskega kroga, imajo karnevali svoje temelje že v predkrščanskem obdobju. Hrvaška obalna karnevalska mesta so poznana po domišljijskih povorkah in zanimivih zabavah. Preberite, kakšni so bili stari hrvaški karnevalski običaji ter kje in kdaj boste lahko užival v veseli pustni atmosferi.

Zvončarji iz Kastva
Zvončarji in njihova tradicionalna karnevalska povorka so najbolj prepoznaven del običaja hrvaških karnevalov. Zvončarji so oblečeni v mornarsko obleko, to je v črtasto majico in bele hlače, ki so različno pošite, preko njih si oblečejo nogavice, okoli pasu pa si zavežejo širok pas žareče rdeče barve. Na koncu si preko ledvenega dela dodajo še najpomembnejši del opreme, to je ovčje krzno ter velike železne zvonove, ki so privezani na pas. Tradicionalen sredinski zvon kastavskega zvončarja je izdelan iz bakra in ima volumen 10-12 litrov, medtem ko imajo zvonovi na bokih od 1 do 1.5 litra. Popolnoma opremljen zvončar nosi na glavi masko prikazni, ki je izdelana iz lesa in čvrstega papirja z dodatki ovčjega ali zajčjega krzna. Maska ima včasih tudi rdeč nos, obvezno pa ima rogove. Zvončarji hodijo v povorki (včasih v paru, včasih samostojno) . Glede na to iz katere vasi prihajajo, tudi korakajo s posebnimi koraki, tako da so bolje prepoznavni. Posledica takšnega korakanje je, da zvonovi vsake skupine različno odzvanjajo. Ko pridejo pred hišo ali pa pred publiko, prej usklajeno gibanje zamenja medsebojno trkanje, ki ustvarja bučno zvonenje.
Obiščite Kastav: Karneval v Kastvu se začne 17. januarja, na dan Sv. Antona, zaključi pa se na Pepelnico.

Mednarodni karneval v Rijeki
Še pred stotimi leti je Rijeka živela svoje karnevalsko življenje bolj intezivno kot katerokoli mesto v tem delu Evrope. Organizirali so karnevalske povorke in karnevalske plese, katerih so se udeleževali: avstrijsko in madžarsko plemstvo, ruske kneginje, nemški baroni, grofice in grofi iz cele Evrope.
Prirejali so tudi razne ostale odmevne prireditve kot npr. "Praznik cvetja" v gledališču. Takrat sta se celoten oder in parter spremenila v veliko plesno dvorano.
Danes se v Rijeki odvija eden izmed večjih karnevalov v Evropi, Mednarodni karneval v Rijeki, ki iz leta v leto privablja številne karnevalske skupine ter tisoče gledalcev iz Hrvaške in sveta. Karnevalski dogodki mesta imajo pristen stik evropskega meščanskega karnevala, predvsem benečanskega in avstrijskega, z elementi folklore in mitologije starih Slovanov.
Obiščite Rijeko: Mednarodni karneval v Rijeki se odvija od 17. febuarja do 4. marca. Ob prihodu Vam predlagamo, da si ogledate Program karnevalskih dogajanj na Opatijski rivieri. Predlagamo Vam tudi ogled lovranske vile Astra v bližnjem Lovranu, kjer prirejajo ples v maskah. Apartmaje v vili lahko rezervirate preko naših spletnih strani.

Karneval na Pagu
V mestu Pag, na istoimenskem otoku severne Dalmacije, je središče karnevalskih iger z imenom "Robinja". Paška Robinja (Sužnja) je peta predstava, katere sestavni del je ples z lesenimi sekiricami, kretnje plesalcev pa spremlja posebno besedilo. Lik robinje (sužnje) igra moški preoblečen v žensko (včasih tudi v meščanski obleki) z obvezno ruto na glavi in v spremstvu dveh dečkov. Ob njem je tu še lik trgovca ter trgovčeve družine, glasbenik ter niz likov inspiriranih iz časa turške vladavine. Osebe se gibljejo v povorki, pred domom župnika, zelo uglednega meščana, ali pa na glavnem trgu, se začne predstava. Vsi, ki sodelujejo se razporedijo v obliki elipse. Igra je enostavna: gre za odkup sužnje, za katero se prepirata dve nasprotni si strani in pri čemer je prepir dobrih in slabih (črnih in belih) skrit pod krinko ljubezni; na vrhuncu igre se elipsa povsem zoži v majhen krog, sužnja pa pobegne.
Obiščite Pag: Zimski karneval v Pagu se začne prvo soboto po prazniku Svetih treh Kraljev. Tri dni pred Pepelnico (Čista sreda) se na Trgu Petra Krešimira IV odvija zabava. Na Čisto sredo se karneval zaključi.

Splitski karneval
Dokumenti govorijo, da se tradicija karnevalov v Splitu razlikuje od dosedaj opisanih, predvsem po tem, da so se ob tem dogodku prirejali plesi v maskah po mestnih in plemiških palačah, v čitalnicah in mestnem gledališču, ob prekrasnem ognjemetu in raketah, s posebno osveščenim in kritičnim ostrim duhom, v skladu s svobodno naravo renesančnega človeka. Ob zabavnih igrah in povorkah na ulicah s številnimi žalostnimi klovni in harlekini ter predstavami, v katerih so bili glavna tema zgodovinski dogodki, je bil Split poznan tudi po razkošni proslavi in svečani, bogati razsvetljavi.

Dubrovniški karneval
Tradicija dubrovniškega karnevala sega v 14. stoletje, ko je vlada sprejela odločitev, da si lahko meščani počrnijo obraze in se preoblečejo v željene like ali osebe, ob prepovedi maskiranja v neprimerne maske. Tako je bil Dubrovnik mesto, v katerem so karnevalsko povorko sestavljali moški in ženske oblečene v lepe tradicionalne noše iz okolice, sodniki pa so na zahtevo kneza plesali, izvajali troskoke in se veselo zabavali ob trubah in ostalih glasbilih. Včasih so praznovanje spremljali z viteško konjeniško igro. Mladeniči so jezdili na konjih, pri tem pa so morali s kopijem, ki so ga nosili v roki, zadeti v srebrni obroč, ki je visel na vrvi visoko nad stezo. Kasneje, v času pozne renesanse, je bilo v Dubrovniku v času karnevalov mogoče videti skupine, ki so bile preoblečene v vojake, plesalce, gimnastičarje, skupine, ko so recitirale in prepevale, komedijante preoblečene v dojilje, vrače, škofe in hudiče, v 18. stoletju pa so obstajale igralske in gledališke družine, ki so organizirano nastopale na trgih. Izvajale so bogate plese in predstave ter do perfekcije izdelane koreografije. V začetku 20. stoletja se je dubrovniški karneval preselil v dvorce in palače. Prirejali so razkošne plese v maskah ter bogate zabave, preprosto ljudstvo pa je veselo slavilo na ulicah.
Obiščite Dubrovnik: V praznični atmosferi na ulicah Dubrovnika lahko uživate od 22. februarja do 4. marca.