Brezplačni foto oglasnik vozila in nepremičnin. Število oglasov ni omejeno! |
||||
![]() ![]() |
||||
| :: začetna stran :: iskanje :: partneri :: marketing :: kazalo strani :: kontakt :: linkovi :: RSS | ||||
|
:: news & articles
:: SPOZNAJTE HRVAŠKE REGIJE
Hrvaška obala meri 5835 km, ima 1185 otokov ki pa se razprostirajo v smeri severozahod - jugovzhod. Regionalno gledano je razdeljena na Istro, Kvarner in Dalmacijo. Da se boste lažje odločili, kam boste odpotovali to poletje, Vas vabimo, da spoznate glavne značilnosti posamezne regije.ISTRA - MODRO MORJE IN ZELENA NOTRANJOST Istra je polotok in je najbolj severna turistična regija Hrvaške. Privlačnost Istre je njena atraktivna obala in zelena notranjost polotoka. Obiščite Poreč, Rovinj ali Pulo, turistična središča Istre in videli boste mesta-muzeje, katerih glavna karakteristika so številni hoteli in restavracije za vsak okus. Če boste Izbrali Buje, Buzet, Motovun ali Grožnjan boste našli zasebnost in tišino srednjeveških mest - utrdb in spoznali kulinariko in vinarstvo. Navtike bo na istrski obali dočakalo 9 marin v katerih boste deležni prvorazrednih storitev. Tu so še kolesarske in moto-cross steze, tenis igrišča v Umagu in Novigradu, ljubitelje narave pa Vabimo, da si ogledajo naravni fenomen - Limski kanal. KVARNER - GORE, OBALA, OTOKI Območje Kvarnerja je nadaljevanje Istre, sestavlja pa ga obala z otoki in gorsko območje. Kvarner odlikuje ugodna klima, kateri dolguje preko 150 let tradicije elitnega in zdravstvenega turizma. Mesta kot so Opatija, Lovran in Ičići bodo zadovoljila s svojim razkošnim stilom tudi najbolj zahtevne goste, medtem ko mesto karnevalov - Rijeka in okoliški kraji jamčijo za zabavo tekom celega leta. Navtiki so dobrodošli v 8. dobro opremljenih marinah, športniki pa lahko izbirajo med planinarjenjem, kolesarjenjem in moto cross-om ali pa lovom in ribolovom. DALMACIJA - TEMPERAMENT MEDITERANA Dalmacija je največja turistična regija Hrvaške. Tu je več velikih metropol: tri tisoč let star Zadar, Split - rimska prestolnica carja Dioklecijana ter na skrajnem jugu Dubrovnik - mesto, ki je uvrščeno v UNESCOV seznam dediščine. Izbirate lahko tudi med večjimi mesti kot so Šibenik, Trogir in Makarska ali med manjšimi, manj bučnimi naselji vzdolž šibeniške, zadarske in makarske riviere. Planinski masivi Velebita in Biokova, narodni parki Paklenica, Krka, Kornati in Mljet, speleološke lokacije in atrakcije za potapljače, vinogradi na polotoku Pelješcu in v Maslinici - vse to je sončna Dalmacija! OTOKI DALMACIJE - LEPOTA NA ODPRTEM MORJU Hrvaška obala z več kot 1100 otokov spada med najbolj razčlenjene na Mediteranu, zato je tudi priljubljena destinacija navtikov in turistov. Med zadarskimi otoki so znani Kornati in Dugi otok z jezerom Telašćica na vrhu 146 m visokog klifa, medtem ko so majhni šibeniški otoki, kot npr. Krapnja, pravi prostor za počitnice daleč od vseh in vsega. Tik pred Splitom je otok Hvar z najstarejšim gledališčem v Evropi, dom poletnega festivala ter najbolj sončen otok na Jadranu. Veliko turistov pritegne tudi slikovita Šolta, ki se nahaja daleč od velikih mest in je pravo mesto za mirne počinice. Otok Brač je poznan po 200 m dolgem peščenem Zlatnem rat-u in je raj za surfarje, na otoku pa lahko najdemo tudi vzletišče za zmaje ter številne diskoteke ter restavracije in jamčimo Vam, da je to otok, kjer se boste imeli zares lepo. V bližini Visa, kjer lahko vidite ostanke rimskih term in antičnega teatra, se nahaja Modra špilja - naravni fenomen Jadrana. Neokrnjena narava in maloštevilni prebivalci bodo poskrbeli, da boste Vaše počitnice preživeli v zasebnosti in mirnem okolju. Na skrajnem jugu Dalmacije je gozdnata Koručula, dom Marka Pola in viteških plesov, Lastovo - najbolj oddaljen otok, ki je poznan po bogatom podmorskem svetu ter zeleni Elafitski otoki pred Dubrovnikom. « nazaj
Prosimo vas počakajte!
|
|
||
| • hrvatski • english • русский • deutsch • slovenščina • hinglish • Odgovornost za resnične objavljene informacije je na sami osebi ki daje oglase ali pa podjetju! © 2005-2007 eBurza. Vse pravice pridržane. slovenščina • Vladimir Oskar Štahel |
||||